Dijaki 3.GTT smo pri urah strokovnega modula Turistično spremljanje in vodenje obeležili mednarodni dan turističnih vodnikov 21. februar z obiskom centra vesoljskih tehnologij v Vitanju, poimenovanega po očetu vesoljskih tehnologij in »domačinu« Hermanu Potočniku Noordungu.
Na odličnem vodenem ogledu smo spoznali veliko o vesolju, njegovih zakonitostih, nevarnostih in čudesih. Spoznali smo življenje na vesoljski postaji, slovenska podjetja in znanstvenike, ki sodelujejo v raziskavi vesolja, bledo modro piko – fotografijo, ki jo je posnela sonda Voyager-2, najbolj oddaljen predmet, ki je bil v vesolje poslan, spoznali smo tudi vesoljskega »pajka«, nov dizajn roverja za raziskovanje Marsa.
Po vodenem ogledu smo si ogledali kratek film o biosferi in morali sestaviti našo idejo o biosferi in preživetju na Marsu. Predstavnica muzejskega centra je še posebej pohvalila idejo skupine Jureta Matoševića, Helene Gorenc, Svita Gošnika in Valterja Kolenca, kako pozeleniti in stabilizirati atmosfero na Marsu.
Kdo je bil pionir vesoljskih tehnologij Herman Potočnik, po katerem se imenuje center v Vitanju?
Rodil se je 22. decembra 1892 in je nekaj svojega otroštva preživel v Vitanju pri starih starših. Med prvo svetovno vojno je bil častnik, zadolžen za popravljanje cest in kritične vojaške infrastrukture. Leta 1919 so ga častno odpustili iz vojske, saj je zbolel za tuberkulozo in se preselil na Dunaj, kjer je živel z vojaško pokojnino do svoje smrti, 27, avgusta 1929. Imel je imel revolucionarne ideje o potovanju in bivanju v vesolju, zapisane v knjigi Problem vožnje po vesolju. Ta knjiga je kasneje navdihnila Von Brauna, nemškega znanstvenika, ki je zasnoval V-1 in V-2 rakete, uporabljene v bombardiranju Londona med drugo svetovno vojno in je bil kasneje glavni inženir v Nasinem vesoljskem programu.
Herman potočnik je zasnoval koncept za prvo vesoljsko postajo, ki bi letela v geostacionarni orbiti okoli zemlje in bi imela svojo umetno gravitacijo in svoj lasten vir energije. Herman Potočnik je razmišljal o življenju in človeku v vesolju dolgo pred prvim poletom v vesolje, junija 1944, ko je Von Braunova raketa V-2, poletela 189 km visoko in »zadela« vesolje.
Valter Kolenc, 3.GTT
