Prisrčna zahvala vsem slovenskim prostovoljcem od dijakinje Šole za storitvene dejavnosti, Maje Šmon
Dragi prostovoljci!
Ko izrečemo besedo prostovoljstvo, ki je tesno povezana z besedo solidarnosti, je prav in pošteno, da pravzaprav vemo, o čem govorimo. Pravi pomen te besede nedvomno poznajo naši starši, stari starši, pradedki, prababice, skratka tisti, ki so živeli v času, ki je drugačen kot čas danes. Govorim o času, ko so ljudje znali združiti moči, energijo, znanje, ko jim ni bilo težko stopiti skupaj, da so ustvarjali tovarne, delovna mesta, gradili domove, kulturna središča, športne centre in tudi rekreacijske objekte, v katerih so se radi družili ter na miren način reševali vsakodnevne težave.
Žal so se vrednote današnje generacije spremenile in so popolnoma drugačne. Pogosto je v ospredje postavljen posameznik z željo po imetju in kopičenju. Oplemenitenje lastnine na račun skupnosti, skupnega dobrega, je v zadnjem obdobju močno razkrojilo našo družbo, razdelilo in osamilo ljudi, skupnosti in druženja skorajda ne poznamo več.
Ampak, ko že mislimo, da sta prostovoljstvo in solidarnost med Slovenci izginila, nas na globoko čustvo in vrednoto iz preteklosti opozori narava. S svojo neizmerno močjo nam pokaže, kako malo je vredna lastnina posameznika, kako minljivo je lahko naše imetje, kako ranljivi smo posamezniki. V trenutkih naše nemoči spoznamo, kako pomembno je ob sebi imeti sočloveka, ljudi, ki so v težkih trenutkih pripravljeni priskočiti na pomoč.
Govorim o ljudeh, ki brez pomislekov priskočijo na pomoč tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Nesebična pomoč prostovoljcev se je izrazito pokazala v zdajšnji epidemiji Covida 19. Ogromno ljudi je izgubilo službo in ravno takrat so jim bili prostovoljci pripravljeni pomagati, kar se mi zdi vredno neizmernih pohval.
Glede na to, da prostovoljci za neizmerno pripravljenost koristijo svoj prosti čas, da morajo nemalokrat neupravičeno prenašati nejevoljo ljudi, katerim priskočijo na pomoč in glede na to, da večkrat za dobro skupnosti tvegajo celo lastno življenje, je naša dolžnost, da se jim tudi za ves trud in opravljeno delo iskreno zahvalimo. Da ne pozabim spomniti še na to, da nas prav prostovoljci, ki delajo na kulturnem ali športnem področju, prostovoljci, ki delajo z mladino in s starejšimi ter seveda prostovoljci, ki nam priskočijo na pomoč, ko nas prizadenejo nesreče, opomnijo na pravi pomen prostovoljstva in solidarnosti.
Spoštovani prostovoljci, velika hvala vsem.
Maja Šmon, 2. GTT
